ART CENTER NA GORIČKEM
                                                                          
Rezidenčni umetniški centri v Sloveniji
Prvi in zaenkrat edini rezidenčni umetniški center v Sloveniji je nastal leta 2000, ko je ONEJ - društvo prekmurske pobude zasnovalo, pridobilo sredstva in uspešno izvedlo projekt izgradnje Art centra (obnova in transformacija nekdanje jugoslovanske karavle na meji z Madžarsko in izgradnja umetniške livarne) blizu vasi Središče na Goričkem.

Za izvedbo projekta je društvo ONEJ pridobilo sredstva iz programa EU Phare-CREDO za prekomejno sodelovanje med Slovenijo in Madžarsko. Teh sredstev je bilo 252.000 evrov.

Eden od partnerjev v projektu je bila občina Moravske Toplice. Njena obveza je bila, da od Ministrstva za obrambo kupi to obmejno stražnico. Zanjo je plačala 13.353 evrov.
Po končanem projektu v skladu s pogodbo med EU in društvom ONEJ vse premoženje iz projekta pripada prijavitelju projekta - društvu ONEJ.
 
Zavod ART CENTER

Društvo ONEJ je bilo pobudnik ustanovitve zavoda Art center, saj se je želelo še naprej povezovati in sodelovati z lokalnimi skupnostmi. Za razvoj, delovanje in upravljanje zavoda pa je hotelo zagotoviti delno sofinanciranja tudi iz občinskega proračuna občine Moravske Toplice.

Župan občine Moravske Toplice Franc Cipot je zato predlagal, da društvo ONEJ na občino prenese del premoženja društva in prepusti oz. prenese dva sedeža, ki naj bi jih imelo društvo ONEJ v svetu zavoda Art center na občino Moravske Toplice. To je utemeljeval s tem, da bo lahko samo z večjo angažiranostjo in vpletenostjo občine v zavod prepričal člane občinskega sveta, da na občinski seji sprejme sklep o stalnem financiranju zavoda – kot bo razvidno pozneje, pa župan Franc Cipot občinskemu svetu nikoli ni predlagal obravnave sklepa o stalnem financiranju zavoda.

Septembra leta 2000 smo s soustanovitelji občinama Moravske Toplice in Šalovci ter Društvom likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP) ustanovili zavod ART CENTER- zavod za kulturo, umetnost in razvoj.

Ustanovni deleži v zavodu in člani sveta zavoda

Po ustnem dogovoru med županom in predsednikom društva ONEJ Zdravkom Pravdičem, kjer je bil prisoten tudi Goran Miloševič (kasneje prvi v.d. direktor zavoda), o financiranju delovanja Art centra s strani občine Moravske Toplice, se je v ustanovni pogodbi zavoda Art center zapisalo: »… društvo ONEJ vloži za račun ustanovitelja občino M.Toplice 12.778.784,70 SIT ( 53.325 EUR )« s čimer se je ustanovni delež občine MoravskeToplice povečal iz 9% na 33%, ustanovni delež društva ONEJ pa zmanjšal iz 91% na 66% vrednosti vloženih sredstev ob ustanovitvi zavoda Art center.

V ustanovni pogodbi je prav tako zapisano, da ima zavod devet članov sveta zavoda:
od tega društvo ONEJ imenuje dva člana, občina Moravske Toplice štiri člane, enega člana občina Šalovci, ki je v zavod vložila 2.086 evrov, enega člana pa Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP), ki v zavod ni vložilo denarja in enega člana Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU) kot predstavnik uporabnikov.

Ustanovni delež:
Društvo ONEJ: 91 % -> 66,04 %
Občina Moravske Toplice: 9 % -> 33,02 %
Občina Šalovci: 0,94%

Svet zavoda:
Društvo ONEJ: 4 člani -> 2 člana
Občina Moravske Toplice: 2 člana -> 4 člani
Občina Šalovci: 1 član
Društvo likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP): 1 član
Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU): 1 član

Društvo ONEJ prepiše del sredstev in dva člana sveta na občino Moravske Toplice v znamenju dobrih odnosov in želje po krepkejšem sodelovanju.

Zaradi takega dokaj uravnoteženega razmerja sil v svetu zavoda je svet vse do začetka leta 2006 deloval in se sestajal vsaj dvakrat letno – navkljub stalnim poskusom vsiljevanja volje občine Moravske Toplice.

Začetek težav

Težave Art Centra so se začele s podpisom ustanovne pogodbe:

- Župan ni nikoli predlagal občinskemu svetu naj sprejme sklep o sofinanciranju delovanja Art centra, s čimer je prekršil ustni dogovor in v samem izhodišču izigral pobudnike formiranja Art centra.
- Zaradi tega je v začetni fazi delovanja Art center ostal praktično brez denarja  za plačevanje  osnovnih stroškov (elektrika, telefon, plače,…).
- Ob kulturnem prazniku občine M.Toplice si je občina omislila uradno otvoritev Art centra, ne da bi se o tem posvetovala z ostalimi ustanovitelji. V Art centru takrat ni bilo podov, pohištva, opreme, vode. Pravzaprav je bil Art center v tistem času eno samo gradbišče.

Kredit za izgradnjo delovnih prostorov oz. ateljejev

S sredstvi EU Phare-CREDO programa prekomejnega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko smo izgradili umetniško livarno in obnovili osrednjo stavbo Art centra. S pomočjo t.i. manjšinskega kredita smo hoteli dokončati še ostale manjkajoče stavbe Art centra (delovni in bivalni prostori).
V ta namen je društvo ONEJ pomagalo pripraviti dokumentacijo za ustanovitev Kulturnega društva Antal Ferenc v Središču/Szerdahely, ker so po takratni zakonodaji ta kredit lahko koristili samo predstavniki manjšin. Od odobrenih 60 mio SIT namenskega kredita smo zaradi nasprotovanja Tiborja Vőrőša (predstavnik madžarske manjšine v občinskem svetu in kmetovalec iz Središča ter član sveta zavoda Art center), ki je hotel 39 mio SIT nameniti za novo poslovno stavbo s pisarno madžarske manjšine v bližnji vasi Prosenjakovci. Tako smo lahko dobili samo 87.631 evrov. Garant za celoten kredit je bil Art center, ki je vzel hipoteko na nepremičnine. Kljub hipoteki pa s temi kreditnimi sredstvi vseeno ni upravljal Art center, ampak je KD Antal Ferenc predal ta sredstva, namenjena Art centru (87.631 evrov) v upravljanje občini Moravske Toplice, ki je sama vodila vse postopke v zvezi z javnim razpisom in izgradnjo ateljejev. Tako takratno vodstvo Art centra, kakor tudi sam arhitekt Art centra Ira Zorko (ki je sodeloval tudi pri projektu Youth Hostel Celica) niso imeli nobenega vpliva in nadzora nad gradnjo, ki ni potekala v skladu z gradbenim dovoljenjem oz. načrti. Eden izmed izvajalcev je bilo Javno komunalno podjetje »Čista Narava« občine M. Toplice. Arhitekt se je pritožil. Dokumentacije o gradnji, ki bi morala biti na sedežu Art centra, nismo nikoli dobili. Zgradilo se je nekaj deset m2 manj kot je bilo predvideno. Kredit se Ribniškemu skladu ni nikoli začel vračati.

Delovanje in počasen razvoj

V začetku leta 2001 je Art center dobil nagrado Štefana Smeja za najboljši slovenski regionalni projekt leta (41.729 evrov), ki jo je podelila takratna ministrica za gospodarstvo Tea Petrin. S tem nam je država nekako povrnila davke, ki jih je takrat kot edina v Evropi pobirala od Phare – CREDO donacij.

Maja 2001 – po tem ko so v Art center vlomili in poskusili vlomiti – sta v.d. direktor Goran Miloševič in programski vodja Zdravko Pravdič začela delovati v samem Art centru. Tako so se že junija zgodile različne delavnice, ki so se jih udeleževali študentke/i ALU iz Ljubljane in umetniki mlajše generacije iz Slovenije. To je tudi začetek stalnega, neprekinjenega delovanja Art centra. Počasi, ob nenehni improvizaciji in celodnevnem delu se je Art center razvijal in pridobival nova nacionalna projektna sredstva. Tako se je vključil v mrežo Mladinskih centrov Slovenije, začel je izvajati program Evropske prostovoljne službe EVS (European voluntary service), izvajali so se projekti Ministrstva za kulturo in Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), Art center pa so postopoma začeli obiskovati tudi umetniki iz vsega sveta. Prvi v.d. direktor Goran Miloševič je odstopil po dvoletnem brezplačnem delu, saj je imel mlado družino. Programski vodja Zdravko Pravdič, iniciator in vodja EU projekta ustanovitve Art centra, je delal v veliki meri sam z občasno pomočjo posameznih prostovoljcev in dveh delavcev, zaposlenih preko programa javnih del, ki sta skrbela za stavbe in okolico. V letih 2002 in 2003 letni prihodki niso dosegli 10 mio sit, Art center se je ukvarjal predvsem s preživetjem. V tem času so Art centru dvakrat izklopili elektriko, šest mesecev je bil Art center brez telefona. Februarja 2003 je Tibor Vőrőš na občinski seji občine Moravske Toplice za Dnevnik RTV SLO izjavil, da v Art centru prebivajo klošarji in pijanci. Na eni od sej sveta zavoda izvolijo takratnega predsednika sveta zavoda Jožefa Matisa (takratni podžupan občine Moravske Toplice) za v.d. direktorja. S sredstvi programskega vodje Zdravka Pravdiča (ki prekine stanovanjsko namensko varčevanje - en mio SIT) in donacijami v materialih in opremi v Art centru naredijo lesene pode, improvizirane spalnice, kuhinjo ter parkirišče. Na seji sveta zavoda jeseni 2003 župan Franc Cipot nadomešča člana sveta zavoda občine Moravske Toplice. Za novega v. d. direktorja imenujejo Mirana Žilavca (pravnik in stečajni upravitelj). Ta hitro dojame realnost Art centra in začne sodelovati oz. podpisovati projekte, ki jih piše ekipa. Pravzaprav začne Art center šele v tem času (2004) normalno poslovati, saj se predstavniki občine Moravske Toplice zaradi v.d.direktorja, ki je pravnik, ne vmešavajo v delovanje. Ekipa Art centra je uspešna na treh razpisih različnih programov Evropske unije (ECF – Eropean Cultural Fundation, DG Enlargement, Youth programme; skupna vrednost cca. 200.000 evrov), v Art center pa redno prihajajo tuji umetniki, izvajajo se različne izobraževalne delavnice in nacionalni projekti ter programi. Po predstavitvi končnega vsebinskega letnega poročila dobi programski vodja Zdravko Pravdič pohvale od vseh članov sveta zavoda!

Leta 2005 se ob pomoči tradicionalnega nemškega obrtnega ceha AXT&KELLE zgradi do tretje gradbene faze (temelji, stene, streha - brez vrat oken, inštalacij) rezidenčni/bivalni del (načrtovanih je 8 sob, 16 postelj, pisarna) v skupni izmeri cca. 500 m2.

To leto tudi Ministrstvo za kulturo prvič od ustanovitve zavoda podpre gradnjo Art centra z 10.432 evri.

Izračunana računovodska vrednost rezidenčno-bivalne stavbe je približno 108.500 evrov. Del članov sveta zavoda iz občine Moravske Toplice se ne strinja z gradnjo, vendar ne sprejmejo nobenega sklepa. Ker se eden od vključenih v program javnih del (Pavel Švenda, skrbel je za tehnične zadeve) ni strinjal z gradnjo bivalne stavbe, Art center doživi in preživi številne obiske inšpekcij – gradbeno, delovno idr. ter tudi obisk policije. Po koncu gradnje bivanjske stavbe (končane do III. faze), jo za vadbeni oder takoj uporabi 25 mladih umetnikov iz petih držav Evropske unije, ki pripravljajo umetniški projekt na temo mej.

Leto 2005 Art center zaključi s približno 50 mio SIT letnih prihodkov, v kar je všteta vrednost nove stavbe.

2006

6. januarja izide v časopisu Direkt članek o Art centru, ki ga je napisal novinar Boris Cipot na podlagi pričevanj Tiborja  Vőrőša in prej omenjenega delavca Pavla Švende. Februarja mora ekipa Art centra zaradi novih člankov v Direktu na »zagovor« na Ministrstvo za kulturo, ki financira projekt Mreže multimedijskih centrov M3C. Na sestanku se nenapovedano pojavi tudi župan Franc Cipot , ki med drugim tudi izjavi, da lokalna skupnost ne podpira delovanja Art centra in da bi podaril občinski delež Art centra Ministrstvu za kulturo. Ministrstvo županovo ponudbo odkloni.
Zaradi pisanja v Direktu kmalu odstopi v. d. direktor Miran Žilavec, ki zadnje leto ni prejemal honorarja za svoje delo – zreducirano na podpisovanje listin. Iz zavoda izstopita tudi DLUPP in ZDSLU. Občina Moravske Toplice tako dobi absolutno večino v svetu zavoda. Navkljub temu, da je večinski ustanovitelj društvo ONEJ pozival ostale soustanovitelje (občina Moravske Toplice in občina Šalovci) na seje ustanoviteljev zavoda Art center zaradi spremembe ustanovne pogodbe, ker je izstopil eden izmed ustanoviteljev (DLUPP). Do danes se sej ustanoviteljev občini Moravske Toplice in Šalovci nista udeležili, sprememba pa ni vnesena. 

V.d. direktorja Pika Petra Pevec

Na eni od nelegalnih sej sveta zavoda (seje namreč niso bile sklicane v skladu s statutom – vabila niso bila podpisana, ni bilo priloženega delovnega gradiva) za v.d. direktorico imenujejo Simono Zadravec, ki po pogovoru s člani ekipe Art centra po treh dneh odstopi. Občina Moravske Toplice takoj po njenem odstopu skliče krizno sejo, na kateri kot pravnega zastopnika občine Moravske Toplice najame odvetnika Dejana Rituperja. Na naslednji nelegalni seji sveta zavoda za v. d. direktorico izvolijo Piko Petro Pevec, absolventko oblikovanja in partnerico odvetnika Dejana Rituperja (poroka je to soboto). V sodni register v Murski Soboti jo navkljub neizpolnjevanju pogojev za to delovno mesto (zapisanih v ustanovni listini zavoda - visoka izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj) vpišejo kot zakonito zastopnico zavoda, pritožbo ONEJ-a pa sodni register zavrne. Društvo ONEJ še vedno čaka na odločitev višjega sodišča v Mariboru.
 
Pika Petra Pevec od nastopa funkcije v.d. direktorice zavoda Art center 9. marca 2006 pa vse do danes navkljub večkratnim pozivom ekipe Art centra še nikoli ni bila v Art centru. Izplačuje si plačo iz sredstev, ki so namenjena izvajanju projektov, ki jih je zagotovila ekipa Art centra, čeprav so na seji sveta zavoda ob njeni izvolitvi zapisali, da bosta njeno plačo financirali obe občini ustanoviteljici Art centra. V.d. direktorica Pika Petra Pevec, absolventka brez kakršnihkoli izkušenj z organizacijo in delom v taki instituciji, Art centru namerno povzroča škodo: izklop telefona in faksa, onemogočanje dostopa do interneta, neplačevanje tekočih stroškov, neizpolnjevanje projektnih obveznosti, popolna ignoranca do pogodbenikov … Od imenovanja marca letos je povzročila škode za vsaj 32.549,52 evrov (projekt Multimedijskih centrov v vseh statističnih regijah Slovenija Ministrstva za kulturo in Evropskega sklada za regionalni razvoj, ter projektov za vizualno umetnost Ministrstva za kulturo). Navkljub številnim pozivom ekipe Art centra in tudi pozivom Ministrstva za kulturo, naj vendarle podpiše zahtevek za porabo sredstev oz. podpiše poročila, se na klice, poslana pisma in elektronsko pošto ni odzivala. Nastala škoda pa ni le materialna, saj je s svojim nedelovanjem oškodovala predvsem ustvarjalce (finančno podporo za izvedbo umetniških projektov je težko pridobiti) in tudi dobro ime zavoda, kar je v enem izmed pozivov zapisala tudi Judita Krivec-Dragan, odgovorna oseba za vizualno umetnost na Ministrstvu za kulturo.

Za zastopanje zavoda Art center je v.d. direktorica Pika Petra Pevec takoj po izvolitvi pooblastila svojega partnerja in kot rečeno odvetnika Dejana Rituperja. Ta prične vlagati tožbe, začasne odredbe … Sodnica na okrajnem sodišču v Murski Soboti Terezija Cipot je konec aprila razsodila, da ekipa Art centra, ki tam deluje in biva, škodi zavodu.

Deložacije

30. novembra pride do deložacije programskega vodje Zdravka Pravdiča, predstavnice Art centra v M3C, Vite Žgur (dobitnica študentske Prešernove nagrade), prostovoljca v Art centru Julija Borštnika (dobitnik študentske Prešernove nagrade ter nagrade za mlade umetnike Essl Award), gostujoča umetnika programa Artist in Context (ali Umetnika v kontekstu) Alexandro Filiatreau (Francija) in Pawela Dziemiana (Poljska) ter Uroša Dimica, gosta iz Rog-a.

Skratka deložirali so ljudi, ki so si Art center zamislili, vanj vložili ogromno idej, iniciative, prostovoljnega dela in lastnih finančnih sredstev ter tako ustvarili prvi slovenski rezidenčni Art center.

Zdravko Pravdič – Pec, 031 250 378
Vita Žgur, 041 961 327
Julijan Borštnik, 051 237 407
artcenter.slovenia@gmail.com, onej@siol.net
www.artcenter-slovenia.org

Odvetnik:
Zoran Korenčan, 041 735 955, 01 426 90 70
zoran.korencan@siol.net

Kaj so rezidenčni umetniški centri
Rezidenčni Art centri so prostori kreativnosti, ki so namenjeni predvsem bivanju in ustvarjanju gostujočih umetnikov. V tujini so že dolga leta poznani kot programi Artist in Residence - AiR.
Ti prostori/centri nudijo ustvarjalcem vso podporo (organizacijsko, tehnično,…) in ostale pogoje (kreativno vzdušje, ustvarjalni mir,… ) v času njihovega rezidentstva. Običajna praksa v rezidenčnih Art centrih je, da umetniki rezidenti bivajo v teh prostorih od najmanj 2 tednov do največ 1. leta, redkeje tudi več. Takšnih umetniških središč je v Evropi čez 300, v ZDA čez 120, še približno 100 jih je po ostalih državah sveta.

Društvo ONEJ je v letih 2000 - 2006 za obnovo in delovanje Art centra pridobilo približno 567.500 evrov, medtem ko je občina Moravske Toplice v Art center vložila zgolj 22.000 evrov in samo v letošnjem letu povzročila 32.549,52 evrov škode. Poleg tega so člani društva ONEJ vložili v Art center približno 22.000 ur neplačanega dela.

top

Načrtovanje z arhitektom

Perspektiva

Postavitev objektov

Pred obnovo

Začetek gradbenih del

Gradnja ateljejev

Zgornji ateljeji

Livarna

Zgornji ateljeli - delno izgrajeni

Ob koncu gradnje

Nagrada za najboljši projekt

Nova rezidenčna stavba

Hvala Axt&Kelle!

Začetek dela v livarni

Priprava kalupa

Keramika

No border camp

Odprta vrata - delavnice

Grafika

Slikarska delavnica

Delavnica keramike

Velika keramika

Kip pred Art centrom