| |
Plenum
"Neformalna nevladniška mreža Plenum povezuje organizacije, neformalne skupine ter posameznice in posameznike, ki hočemo z vlado doseči dogovor o vzpostavitvi ustreznih pogojev za delovanje in za razvoj samoniklih prizorišč Slovenije. Delujemo na poljih kultura , sociala, mladina, neformalno izobraževanje, zdravstvena preventiva, ekologija, neodtujujoča zabava in podpiramo robne družbene skupine, razvoj znanosti o družbenem razvoju in njen vpliv na zavest ljudi. Prepričani smo, da se novinarstvo, javnost in oblasti premalo zavedajo izjemne vloge slovenskih neodvisnih in samorastnih prizorišč, ki so vrata v prihodnost in »ionizatorji atmosfere« v odločilnem civilnodružbenem spopadanju z dehumanizacijskimi procesi na Planetu Zemlja."
V veliki naglici Marko Brecelj, 16. oktobra 2006
Za več informacij o Plenumu si oglejte www.dodogovor.org
|
 |
|
| |
Poletna šola 'Mladi v boju proti spolni diskriminaciji'
Art središče je nudilo prostore in opremo poletni šoli "Mladi v boju proti spolni diskriminaciji". Organizatorji so predstavili različne poglede na temo glede vprašanja spolov in spolne diskriminacije ter za našo družbo še vedno aktualna vprašanja, ki nas zadevajo vsakodnevno, naše delovanje in življenje nasploh.
Celotni program poletne šole je bil razdeljen v tri sklope, ki so se odvijali štiri polne dni - v dopoldanskih urah predavanja, popoldne interaktivne delavnice in zvečer umetniške delavnice.
O moški in ženski prostituciji predavateljica Majda Hrženjak
Namen predavanja je podati nastavke za razumevanje nekaterih vidikov prostitucije in identifikacijo nekaterih možnih strukturnih mest, ki prostitucijo omogočajo. Splošna pravila organizacije človeške spolnosti, ki so hkrati v funkciji vzpostavljanja in ohranjanja kulture in družbenega reda, so tabu incesta, obligatorna heteroseksualnost in asimetrična delitev spolnih vlog. Ta pravila vodijo v neizogibno »paritveno kombinatoriko«, ki omogoča strukturne nastavke prostitucije. Opredelitev prostitucije kot enakovredne gospodarske dejavnosti, kar je bil argument nedavne dekriminalizacije prostitucije v Sloveniji, je mogoče razumeti tudi kot izsiljen odgovor na uganko ženske želje, kritično ugotavlja avtorica. Podoba prostitucije, ki jo imamo za samoumevno, pa je nadvse pomanjkljiva, saj ne vključuje moške prostitucije in ženskega povpraševanja po spolnih storitvah.
Eva D. Bahovec je doktorica filozofskih znanosti in ima naziv docentke za epistemologijo in strukturalizem. Zaposlena je kot raziskovalka in predavateljica na Centru za ženske študije pri Pedagoškem inštitutu, ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij in Filozofski fakulteti v Ljubljani. Je avtorica knjige Kopernik, Darwin, Freud in soavtorica raznih drugih publikacij, objavljenih pri nas in v tujini; od leta 1995 naprej je urednica revije za ženske študije in feministično teorijo Delta (1995-), ki je dobila leta 1997 nagrado »Zlata ptica«.
Konflikt(i) v sodobnem državljanstvu, predavateljica Mojca Sušnik
Namen predavanja je bil prikazati, da v samem sodobnem državljanstvu obstaja konflikt, ki povzroča vrsto problemov, vključevanj in izključevanj. Avtorica je izpostavila državljanstvo kot politiko izključevanja, tematizirala konflikt med državljanstvom in identiteto, tudi med državljanstvom in spolom, ter opredelila glavne razlike med temelji izključevanja pri republikanskem in liberalnem konceptu državljanstva. Osnovni vir konflikta v državljanstvu je iskala v neusklajenosti interesov in vzrokih za nastanek konflikta v odsotnosti komunikacije, celo v odsotnosti pogojev oziroma možnosti za komunikacijo, govorjenje in poslušanje.
Novo očetovstvo in skrb, predavateljica Živa Humer
Relokacija procesov skrbi med privatno in javno sfero ter med spoloma se v zahodnih družbah, kot zagovarja Selma Sevenhuijsen, odvijajo že nekaj desetletij. Zlasti relokacija skrbi od žensk k moškim se odvija le postopno in neskladno v primerjavi z vstopom žensk v javno sfero, sfero plačanega dela in politike. Ravno prespraševanje spolnih vlog, premišljanje o novih moškostih, vključevanje in zagovarjanje aktivnejše vloge moških, očetov, partnerjev v privatni sferi je podaljšek oz. manjkajoči člen 'zavlačevane revolucije' (Hochschild, 1997). Številni empirični podatki kažejo, da se moški bolj kot kdajkoli prej vključujejo v domače delo, skrbstveno delo, pa vendar gre za spolno obeleženo delitev na prijetna in zaželjena ter nujna in potrebna skrbstvena dela. Moški, očetje, partnerji so, kot kažejo različne študije, razpeti med modelom hranitelja družine in podobo skrbnega, čutečega očeta, ki je prisotna zlasti na ravni stališč in vrednot.
Vzporedno s predavanji so se čez dan vrstile različne delavnice - o moških in moškostih, feminizmu v kapitalistični družbi, reprezentaciji ženske podobe v medijih, viziji filmske znanstvene fantastike o položaju žensk, delavnica kreativnega pisanja ter umetniške delavnice oblikovanja in videa.
|


 |
|
| |
Delavnica odprte kode
Kaj je to odprta koda, kakšne so njene prednosti, trenutno stanje in perspektive? O vsem tem smo diskutirali z doc. dr. Renatom Lukačem, ki se z odprto kodo ukvarja že več kot deset let.
Razmišljali smo o svobodi, ki jo odprta koda ponuja - prosto širjenje, spreminjanje in vključevanje v rešitve, zakaj je zanesljiva in varna. Govorili smo še o stanju pri nas - da še vedno primanjkuje didaktične in komercialne programske opreme ter izobraževanj na tem področju.
In še nekaj zaključnih misli našega mentorja: "Odprta koda je ena izmed možnosti, s katero so že pozitivne izkušnje. Za uspeh je potrebno drugačno razmišljanje in strpnost. In nenazadnje nismo tako bogati in neumni, da ne bi sprejeli izziva odprte kode! "
|
 |
|